Zvok je mehansko valovanje. Običajno z besedo zvok označujemo le človeku slišni del tega valovanja s frekvencami v območju med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvočno valovanje pod 20 nihaji na sekundo, ki je človeku praviloma neslišno, imenujemo infrazvok (IZ), tudi nizkofrekvenčni zvok (NFZ), prav tako neslišno zvočno  valovanje nad 20.000 Hz pa ultrazvok (UZ). Kadar infrazvok in manj slišni zvok najnižjih frekvenc nastopata kot človeku moteč in zdravju škodljiv element, je to nizkofrekvenčni hrup (NFH, angl. Low Frequency Noise, LFN).

Infrazvok nas spremlja vedno in povsod, tako tisti v naravi (veter, potres...), kot tisti, ki ga povzroča človek (promet, klimatske naprave, ventilatorji, kompresorji, črpalke, vetrne elektrarne ...).  Zvok nizkih frekvenc koristno uporabljajo nekatere živali (sloni in morski sesalci za komunikacijo na velike razdalje ter ptice pri selitvah).

Nizkofrekvenčni zvok se širi tako po zemlji kot po zraku. Zvok ki se širi po zraku, ima veliko večji doseg, kot zvok normalnih slišnih frekvenc, še veliko dlje pa se širi zvok nizkih frekvenc po zemlji.

Močnejši ali dolgotrajnejši infrazvok okoli 7-20Hz pa neposredno vpliva na človeški centralni živčni sistem in povzroča motnje v orientaciji, anksioznost, paniko, depresije, črevesne krče, slabost, bruhanje ...
Največji vpliv na možgane ima zvok frekvence 7-8hz
(Kompleksnejše rezultate ene od študij vplivov na človekovo zdravje posredujemo v okviru tega spletišča tukaj).

Znanstveniki se s problemom nizkofrekvenčbnega hrupa intenzivno ukvarjajo pravzaprav šele dobrih deset let, a že v tem času je veliko držav, tudi v Evropski zvezi, sprejelo ustrezne ukrepe za zaščito prebivalstva, ki je podvrženo vplivom nizkofrekvenčnega hrupa.

Slovenije in Slovencev ne najdemo ne med raziskovalci pojavov nizkofrekvenčnega hrupa ne med tistimi državnimi upravami, ki kakorkoli ukrepajo za zmanjšanje škodljivih vplivov nizkofrekvenčnega hrupa na lastne državljane.

Zaman se pritožujete okoljskim inšpektorjem - ne morejo ukrepati, tudi če bi želeli, ker ni ustreznih predpisov. Zaman se boste obračali na Ministrstvo za okolje in prostor - v zdaj že več kot petih letih, kar so dobili prve pritožbe in predloge od državljanov, ki jim nizkofrekvenčni hrup greni življenje in uničuje zdravje, niso naredili v zaščito pritožnikov niti prvega koraka. Morda jih bo končno premaknila poslanska pobuda, ki jo je marca 2010 ministru za okolje in prostor dr. Roku Žarniću posredovala poslanka iz kamniške občine mag. Julijana Bizjak Mlakar.

------------------------------------